Ob besedi rak se nas večina prestraši

Nedolgo nazaj je babica od prijateljice imela raka in takrat je potrebovala le mir in pogovor, ni hotela preveč govoriti o tem, ker enostavno ne veš, kaj bo bolezen kot je rak prinesla in kaj ti bo odnesla. Vedno, ko je želela govoriti sem jo poslušala in ji stala ob strani, njena babica pa je ostala pozitivna.

Ko se je zdravljenje uspešno končalo so se vsi oddahnili, rak pa jim je pustil tisti notranji strah, da je potrebno na zdravje paziti in biti neprestano pazljiv na določene simptome. Babica je vse skupaj uspešno premagala, sama je pozitivno korakala naprej, spremenila stil življenja, prehrano in vedno počivala, kadarkoli je njeno telo to potrebovalo. 

Danes pa sem zvedela, da se je rak babici vrnil. Nisem niti vedela, da so bile možnosti, da se vrne. To so zadržali zase in sedaj ko se je rak vrnil, so to povedali. Sedaj je v fazi, ko hodi na preglede, da ji ugotovijo kje se je rak vrnil in kaj sledi potem, ko bodo videli kakšno je njeno zdravje.

Zakaj se to dogaja ljudem? Ta babica je res en sonček, vedno pripravljena poklepetati, pomagati, se poigrati z otroki. Tako vesela je bila zadnje čase, toliko energije je imela, sedaj pa jo rak spet tišči v tisto brezno, ko ne vidiš izhoda, še vedno hodi nasmejana. A kaj ko je verjetno v njej sami bitka, strah, žalost, nihče ne ve, kaj točno preživlja, sigurno pa ji ni lahko, ko premišljuje kako minljivo je življenje in kako dolgo bo imela še možnosti živeti. 

Vsi se zavedamo, kako pomembno je, da živimo to življenje, da ga cenimo, ker še kako hitro nas doleti lahko bolezen rak, za katera mogoče ni rešitve. Kako rada bi objela to babico in ji rekla, da bo vse v redu, da bo rak pregnan isto kot je bil v prvo. 

Vedno mi je bila lepa kafetiera Bialetti

Prihajam iz družine, kjer se je vedno pila turško kuhana kava, že takrat kot mlada pa mi je vedno bila všeč Bialetti kafetiera, tako mi je enostavno elegantno oblikovana, še sama pa ne vem, zakaj mi je bila vedno všeč. Tako sem obraščala in začela v srednji šoli piti turško kavo, ker enostavno pri nas nismo poznali druge.

Ko pa sem se odločila za študij, sem študirala na primorskem in takrat je bila kafetiera Bialetti nekaj normalnega. Še danes se spomnim, ko sem prišla na obisk k prijateljici in nam je ponudila kavo, ko sem jaz videla, da pripravlja kavo z kafetiero, sem se ji takoj pridružila, ker me je resnično zanimalo kako se naredi ta kava. Vse skupaj mi je bilo všeč, sam postopek, kafetiera Bialetti se je svetila in na koncu smo pili dobro kavo. Tisti dan sem si že hotela kupiti to kafetiero, pa sem imela en edin problem, da mi ni bilo všeč, ker mi je bilo premalo kave, jaz pa rad pijem veliko kave. Tako sem potem nekaj časa na to pozabila.

Prišel je božični čas obdarovanja, kjer smo si kupili v družini majhna darila in jaz sem takrat dobila kafetiero Bialetti, mene je to res presenetilo, da se je nekdo spomnil, da sem govorila o tem. No to pa je bila prelomnica, kakšno kavo bomo pili naprej. Seveda sem jo preizkusila, kupila pravo kavo za njo in kava mi je bila všeč. 

Od takrat naprej pijemo še samo to kavo in kafetiera Bialetti je vedno na vidnem mestu v kuhinji. Življenje pa me je presenetilo v tej meri, da imam danes primorca, ki mi zna skuhati omamno dobro kavo in kafetiere Bialetti, pogosto je tudi to najin jutranji čas, ko nama prva kava polepša dan in tako lahko rečem, da mi ni bila zastonj vedno kafetiera Bialetti všeč.