Ko te na morju preseneti vnetje mehurja

Česa si na morju ne želimo? Da zbolimo, to je res najbolj zoprno, ker tako imamo lahko uničene počitnice in prav nič ne moremo. Sama sem na morju vedno preveč pogumna, kar se tiče mrzle vode. Ko sem bila mlajša je to šlo skozi, ker sem lahko bila v mrzli vodi neprestano in mi ni bilo prav nič, vnetje mehurja skoraj nisem poznala. 

Potem pa so prišla ta srednja leta, ko sem postala občutljiva in seveda, ko sem šla na morje, sem šla spet v mrzlo bodo in dobila sem vnetje mehurja, tako sem cele počitnice počivala in preležala. Seveda sem bila jezna sama nase, kako sem lahko tako dolgo bila v mrzli vodi, ker bi lahko vedela, da tako ne bo šlo.

Sedaj vem, da vnetje mehurja ni nedolžna stvar in tako si ne dovolim več teh napak. Sedaj grem na morje in tudi grem v mrzlo vodo, vendar nisem dolgo v njej, točno vem, kako dolgo sem lahko v njej, da ne dobim vnetje mehurja, ker si ga res ne želim.

Vedno pa s presenečenjem gledam na starejše gospe, ki se vsak dan kopljejo v mrzlem morju in kar nekaj časa so v vodi. Čudim se, kako to, da one ne dobijo vnetje mehurja, seveda pa je to lahko že navada, kajti ko jaz pridem na morje, moje telo doživi šok, one pa plavajo vsak dan in je telo navajeno. 

Če telo ni navajeno, potem pride do vnetja mehurja sigurno hitreje kot pa pri tistih, ki ima boljši imunski sistem in so bolj navajeni takšnega življenja. Mogoče so one tudi prej, ko so začele plavati, dobile vnetje mehurja, sedaj pa se je telo okrepilo in ojačalo. Postale so odporne na mrzlo morje. 

Sama bom še plavala v mrzlem morju, le da bom pazila, kako dolgo. 

Na morju najbolj uživam, ko gledam plovila, kako se gibljejo po morju

Vsako leto komaj čakam, da gremo na morje. Jaz bi živela na morju in nikoli ne reci nikoli, si večkrat rečem, ko pomislim na to željo. Morje, plovila, veter, morski zrak, obožujem te kraje. To so kraji, kjer se počutim srečna. Najraje se usedem zjutraj v kakšno kavarno tik ob morju in uživam, ko opazujem plovila in galebe. Takrat sem najraje sama. Tako se zjutraj zgodaj prebudim, oblečem, ko še vsi spijo in grem na jutranji sprehod, ta mi v celem dnevu pomeni največ.

Tudi večerni sprehodi so lepi, te po navadi preživim z družino, tako nimam mira, vse ropota, polno ljudi, zato so mi jutra veliko lepša, ko se vse po tihem prebuja, še plovila me ne motijo, imam občutek, da so tudi ona tišja, kot pa če z dan. Življenje teče vsak dan in prav je, da uživamo v dnevih, da ne uživamo in čakamo samo na poletje ali na vikend, to ni pravo življenje. Tako razmišljam jaz sama in ravno zato pravim, da bom morala narediti korak naprej, in se preseliti na morje, ker jaz pol leta živim zato, da bom lahko šla na morje, to pa ni v redu. 

Če bi jaz odločala, kako bom živela, potem mi je že sedaj vse jasno, imela bi majhno stanovanje blizu morja, tudi plovila se ne bi branila, še kako bi ga imela, imela bi večji čoln, ne bi imela jadrnice. Tako bi vsak dan šla na sprehod ob morju, lahko bi tudi tekla, kakor se mi bi dalo. Imela bi svojo izbrano kavarno, v katero bi zahajala na jutranjo kavo, to bi mi bilo prekrasno, tako bi opazovala plovila, morje, galebe, vse kar je povezano z morjem. Verjetno pa takšnega življenja, še dolgo ne bom živela, puščam pa svojim sanjam svobodo.