Včasih naše želje preprečijo bolezni in takrat ne moremo nič, tako je meni pogosto vnetje sečil preprečilo, da bi lahko plavala štirikrat na teden. Vse se je začelo zelo počasi. Vedno sem bila zdrava kot riba, me pa je babica vedno opozarjala pazi se mehurja in me skregala, če se mi je videl pas, pa če tudi je bilo poletje. Te naše zlate babice.
Pri svoji stresni službi, ki jo opravljam potrebujem čas zase, da se sprostim in plavanje mi to da. Plavala sem skoraj dve leti, potem pa se je začelo ponavljajoče vnetje sečil in nikakor se nisem mogla pozdravit. Pa je bilo boljše, pa je bilo spet slabše, vsake toliko časa pa sem morala k zdravniku. Nekaj časa sem še normalno živela in se nisem obremenjevala, dokler mi babica ni rekla, da pa zame ni v redu, da hodim na bazen in da bi bilo boljše, da počnem nekaj drugega. Pa tako rada sem plavala.
Res, ko sem malo premislila o besedah babice, če se ne bom čuvala, da bo vnetje sečil vedno hujše, sem se odločila da preneham z plavanjem. Ne morete razumeti, kako je bilo meni težko, ker sem morala prenehati z eno stvarjo, ki mi je prinesla, mir, sprostitev in po drugi strani zdravje, vendar vnetje sečil se je res ponavljajo in morala sem to narediti.
Veste kako pravijo, ne silite z glavo skozi zid, če vam življenje hoče nekaj povedati, ga poslušajte, kajti če ga ne boste, vam bo pokazalo naslednjo stvar, po navadi nam kaže tako dolgo, da dojamemo, na nas pa je kdaj, ravno zato, pa sem rekla, da če se mi vnetje sečil tako pogosto ponavlja in nikakor se ne morem pozdravit, potem tudi plavanje ni zame in to je ta lekcija, ki jo moram jaz spoznati. Zdaj ne plavam več in vnetje sečil se ne ponavlja več. Hvala babica!…